Friday, August 7, 2015

Very nice meeting in Ribnica


Perfect use of XXL Mimica! Children know how to do that!

Do you know what tey say: the most honest and sincere human being are children
That is why I am so proud and happy about event which took place in Ribnica in Slovenia.
But let me tell from the begining. One day I got email from boy named Matic (ok, the emial was written by his mum).In the emial they asked me to come to they city- Ribnica with Mimice. Matic's mother wrote that boy was so impressed by Mimice characters and their story that he wished to invite me as a special guest in his school project - interview with somebody special. 
Wow! I was so proud! It was the best compliment ever. 
Of course I agree. 
We packed our little family and a big family of Mimice and we went to Ribnica for a very special meeting and interview in primary school. 
The meeting was amazing. 
Children are sincere and honest and they give their feedback immediately. 
Childrens' reactions to Mimice were unforgettable and very, v
ery precious! 
It was so much fun and happines!
It was the best feedback ever.
I felt very honoured to be special guest of young gentleman Matic! 

it was honour to be guest of young journalist Matic
We were talking about Mimice
But the most precious for me was children's reaction on XXL Mimica - they are the reason why we do Mimice!

Here you can find the interview. It is in orginal language- in Slovene:
Matic: »Predstavil vam bom slikarko Marysio. Marysia prihaja iz Poljske. Risala je že kot otrok. Kot zanimivost naj povem, da so ji njeni starši pustili slikati po stenah. Morda se je zaradi odločila za poklic slikarke. Marysia riše in slika motive za razglednice, čestitke, ilustrira otroške knjige in še veliko drugih stvari. Je tudi magistra restavratorstva in konzervatorstva. Kaj to pomeni, nam bo najbolje razložila sama. Njen najnovejši projekt pa so Mimice. Mimice so prikupne plišaste igračke, ki si jih želi vsak otrok. O Marysi me zanima še veliko stvari, zato ji bom sedaj zastavil nekaj vprašanj«.
Matic: Kdo te je navdušil za slikanje?
Marysia: Oba moja starša sta akademska umetnika in odraščala sem v domu polnem barv, svinčnikov in gline. Od kar pomnim so bile barve moje najljubše igrače. Namesto slikanic z W. Disneya sem doma imela albume z reprodukcijami umetnikov. Res je, da sta moja starša dovolila, da skupaj z mojim bratom riševa po stenah v eni sobi. Starša pa sta nama dovolila tudi, da rišem na velikih listih papirja (ne na majhnih lističih), da uporabljam velik čopič. Spodbuja sta razvoj moje domišljije. Recimo nikoli nista mi rekla: “Ne slikaj zelenega konja, saj konji niso zeleni”- vedela sta, da so lahko konji v otroškim svetu tudi zeleni. Dovolila sta mi, da se svobodno izražam v risanju - kako doživljam svet, ki ga vidim in izkušam.
Matic: Kako je izgledala tvoja soba, ko si bila otrok?
Marysia: Imela sem veliko igrač (zdaj vem, da preveč:) in na stenah obešene slike - moje portrete, ki jih je slikala moja mama. Imela sem tudi veliko slik, ki sem jih sama naredila. Ko sem bila v osnovni šoli, sem imela na stenah modre ptičke in roza oblake.
Matic: Kakšno šolo si obiskovala?
Marysia: Obiskovala sem osnovno šolo na Poljskem, potem tudi gimnazijo, ki se ji pri nas reče “LICEUM”, potem pa sem šla študirati na univerzo v Toruniu na Poljskem.
Matic: Zakaj si se odločila, da boš slikarka?
Marysia: Mislim, da se nisem potrebovala posebej odločiti za “postati sikarka”. Slikanje in umetnost sta bila vedno nekaj tako naravnega , da si ne predstavljam druge možnosti. Ne predstavljam si, da ne slikam ali ne rišem. Slikam zato, ker je to moj način, da nekaj izrazim. Eni ljudje, ki zanjo lepo uporabljati besede pišejo knjige ali poezijo, drugi namesto besed uporabljajo barve in oblike, še tretji, ki znajo recimo dobro kuhati ustvarjajo umetnine v kuhinji….:-)
Matic: Ali se je težko naučiti slovenščine?
Marysia: Ni težko in ni lahko hkrati:) Ni težko, ker sta oba jezika - poljščina in slovenščina slovanska jezika in sta si podobna. Težko je bilo zato, ker so ene besede v obeh jezikih enake, ampak pomenijo nekaj drugega. Včasih je to zelo smešno. Tudi dvojine pri nas ni. Na Poljskem če sta dva - to je že množina. Zelo se trudim uporabljati dvojino, ampak vem, da še vedno delam napake. No, upam, pa da se bom enkrat naučila tudi to.
Matic: Kako se lahko spomniš toliko različnih slik?
Marysia: Ne rabim se jih spomniti:) Slikam to kar vidim, kar čutim. Slikam to kar opazim v vsakdanjem življenju. Vsak da je poln lepih presenečenj, zgodb, samo pozorni moramo biti, da jih lahko opazimo in se začudimo nad temi majhnimi dogodki, ki so tako lepi, čeprav tako “normalni”. Ne potrebujem “ognjemeta” za navdih, včasih je dovolj sprehod v naravi ali rožica, ki mi jo prineseta s sprehoda mož in hči:)
Matic: Kaj pomeni restavrator?
Marysia: Restavrator je poklic, pri katerem popravljaš uničene umetniške stvari. Veliko lepih stvari je uničenih - so pač uničene zaradi starosti, mogoče jih je zalila voda, mogoče je bil požar ali se je zgodila kakšna nesreča. In ker želimo, da določene stvari obstajajo čim dlje časa, je restavrator-konservator ta oseba, ki za to skrbi.
Matic: Ali nam lahko poveš kakšen stavek v poljščini?
Marysia: Cześć, jestem Marysia i bardzo się cieszę, że mogę być dziś z wami!
Povej nam kaj več o teh zanimivih Mimicah!
Marysia: Ker imam otročka mi je zelo pomembno, da moji hčerkici dam dobro, lepo, kvalitetno igračo. Na žalost nisem našla takšne… zato sem se odločila sama narediti igračo za mojo hčerko. Tako so nastale prve Mimice.
Potem se je izkazalo, da veliko staršev hoče za svoje otroke dobre igrače in dobre junake. Ampak ker nimajo velike izbire, morajo otročkom kupiti igračko, ki je raje ne bi… Hotela sva, da so Mimice všeč tako otrokom kot tudi staršem, zato sva se dolgo pogovarjala tako z otroci, kot z njihovimi starši. In poslušala sva, kakšno igračo bi radi, kako se želijo igrati in kaj to za njih pomeni, da je igrača dobra in da je junak dober.
Mimice so dobri junaki, ki otroku prinašajo dobro sporočilo.
Mimice hočejo, da se imamo radi in da spoštujemo sami sebe, druge ljudi in naravo:)
Mimice so igrače, ki so izdelane iz blaga, ki je odpadno v tekstilni proizvodnji. Naše Mimice šivajo invalidi in drugi ljudje, ki nimajo službe in so zaradi tega zelo žalostni. Vsaka Mimica je ročno delana, na koncu pa ima ročno našit obraz. Mimice šivamo lokalno - to pomeni, da ne prihajajo k nam od daleč, recimo iz Kitajske ali Taiwana, ki so zelo, zelo daleč - čez morje in čez hribe, ampak so Mimice šivane tukaj - v Sloveniji z izključno slovenskim materialom.

We watch short movie about Mimice - it was great fun as you can see ;-)

All together 
*all photos used in this post were taken by teachers and are available to the public on the internet page of Primary School in Ribnica

1 comment:

I will be glad to read your comment :)